Kulturne znamenitosti
Cerkev s freskami Toneta Kralja v Slivju
Info: TD Dimnice Slivje, 041 687 110, www.slivje.si
Velika župnijska cerkev v Slivju je posvečena svetemu Martinu. Zgrajena je bila leta 1697, večinoma v romanskem slogu. Cerkev ima podolgovato ladjo s stranskima nišama. Njena posebnost je poslikava stropa in zgornjega dela leve in desne stene osrednjega dela cerkve s freskami znanega slovenskega umetnika, velikega domoljuba Toneta Kralja. Tone Kralj je v letih 1943–44 drzno upodobil negativne like iz biblijskih zgodb kot fašistične ter v okroglih reliefih križevega pota prikazal grozoto vojne in trpljenje slovenskega naroda.
Arheološko najdišče Ajdovščina nad Rodikom
Prazgodovinsko in antično nahajališče s poselitvijo v 1. in 2. stoletju našega štetja je na dominantni vzpetini nad Rodikom. Naselbina je izredno velikega obsega in je močno utrjena. Obrambni sistem je bil obnovljen v antičnem času, iz tega obdobja izvira tudi današnja znana urbanistično izredno premišljena in dognana zasnova naselja, ki je razvidna iz ruševinskih grobelj in še vidnih notranjih povezav. Ajdovščina je ena najbolj ohranjenih antičnih višinskih postojank pri nas. Pot na Ajdovščino vodi iz Rodika mimo zgornje gostilne po levi strani proti Artvižam, pod vrhom hriba sledimo poti na desno in se ves čas držimo desno. Ko prispemo na vrh hriba Čuk, se obrnemo na levo in pot nas vodi do prazgodovinskega obzidja v »ajdovsko« naselje.
Tabor in cerkvica sv. Jurija
Dober kilometer od Bača proti Gradišici stoji obrambni kompleks, ki zajema tudi podružno cerkev sv. Jurija. Od obrambnega sistema se je delno ohranil okrogel stolp, severno od njega pa so še vidni fragmenti spremljajočih prostorov. Celoten kompleks stoji na skali, ki se na severni steni prepadno spušča. Cerkev stoji nedaleč od obrambnega stolpa in je s prezbiterijem usmerjena proti severu. Po številnih vklesanih letnicah lahko sklepamo, da je cerkev nastala v 17. stoletju, na tem mestu pa je stala že njena prednica.
Dinozavri na Kozini Med gradnjo avtoceste Kozina–Koper so raziskovalci odkrili kosti in zobovje dinozavrov. Najdba je nadvse pomembna, saj plasti kamna, v katerih kosti ležijo, veliko povedo tudi o geografiji in podnebju v kredi, to je v času dinozavrov, pred približno 70 milijoni let. Najdene kosti so pripadale trem vrstam rastlinojedih dinozavrov, trem vrstam mesojedih in štirim vrstam krokodilov ter različnim vrstam ostalih vretenčarjev. Najdbe hrani Paleontološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani.
Lesen križev pot v cerkvi sv. Marije Magdalene v Ocizli Izdelal ga je domači mojster Dorijan Andrejašič, in sicer iz lipovega lesa. Pri tem je uporabil tehniko žganja in rezbarjenja. V vsako ploščo, ki je narejena iz enega kosa lesa, je vložil dobrih 30 ur dela.
|