Kulinarika

‘Ena češpa – en glažič’, modrujejo možje, ko v zimskem času posedajo ob bakrenih kotlih in kuhajo brkinski slivovec. Slive so v Brkinih doma že od nekdaj in na tem gričevnatem svetu dosegajo visoko kakovost, ki je znana daleč onkraj meja. Slive uporabljamo na raznovrstne načine: od marmelade in kompotov, do nadevov za sladice, vsekakor pa so nepogrešljive v domačih, kuhanih njokih.

‘Jabolko na dan, odžene zdravnika stran’, znajo pri nas povedati že otroci. Jabolko je bogat vir vitaminov, naravnih sladkorjev, organskih kislin, pektinov, taninov in mineralnih snovi. Že od nekdaj so bili v prehrani ljudi nepogrešljivi tudi jabolčni krhlji. Posebno hvalo zaslužita jabolčni kis in sok. V gostilnah in na turističnih kmetijah v naših krajih vam bo teknil tudi jabolčni štrudelj (zavitek).

Brinjevec je zdravilo. Pridelava brinjevca je na Krasu in v Brkinih znana najmanj 200 let in že od nekdaj je cenjen kot zdravilo za številne težave. Za en liter brinjevca je potrebno nabrati 10 do 15 kilogramov brinovih jagod. Zaščita geografskega porekla za Kraški brinjevec temelji na nabiranju jagod na točno določenih področjih, enotni tehnologiji izdelave in enotnem označevanju.

Med je pol hrana in pol zdravilo. Kraški medovi so zaradi podnebnih razmer in mikroklime po svoji vsebini suhi in zreli, zelo bogati z minerali in rudninskimi snovmi ter encimi. Tipični kraški medovi so rešelika, divja češnja, akacija, travniška kadulja, kostanj, hrast, lipa, ajda in žepek ter bršljan.

Sirarstvo. Veščina in tradicija reje koz, ovc in goveda je doma tudi v slepih dolinah in na slemenih Brkinov, na kraških travnikih na pobočju Slavniškega pogorja ter na Malem Krasu. Nekdaj edini vir preživljanja, danes pa igra ključno vlogo pri ohranjanju življenjskega ciklusa tega naravnega prostora. Kmetijstvo pri nas pridobiva na pomenu tudi pri vzdrževanju naravnega ravnovesja in zmanjševanju zaraščenosti prostora. Pridelava mleka in izdelava sira ter drugih mlečnih dobrot imata v teh krajih svojo tradicijo, klobase, pršut, panceta in druge mesne dobrote pa posebno mesto v skoraj vsakem gospodinjstvu na vasi. Po teh preizkušenih navadah na izviren način posegajo tudi številne gostilne in turistične kmetije.

V zadnjem obdobju so v naših krajih svoj kamenček v mozaiku gostinske ponudbe dodale tudi pivovarne in pivnice, saj lahko pri nas poskusite kakovostna domača piva kar treh pivnic: Pivnica Mahnič na Kozini, Pivnica Flora v Krvavem Potoku in Pivnica Finida pri Obrovu. Pivo je bilo v zgodovini znano že starim Egipčanom in Mezopotamcem, vendar so bila njihova piva popolnoma drugačna od današnjih. Ker se sestavine (tudi voda, ki igra pomembno vlogo pri okusu te pijače) od kraja do kraja močno razlikujejo, so različne tudi lastnosti piva (okus, barva, sestava itd.). Vabimo vas, da jih poskusite.